Naša zgodba

Ni mogoče določiti zgodovinskega trenutka, ko so na Krasu začeli sušiti pršute. Nedvomno je zorenje pršuta starodavna obrt, ki je prehajala iz roda v rod v vsaki kraški družini. Pršut in ostale mesnine so se na domačiji družine Ščuka sušile že od nekdaj in postopki priprave izvrstnih suhih mesnin so se prenesle od Antona Ščuke (1816) na njegovega sina Mihaela (1857), ki jih je prenesel naprej na svoje otroke, najbolj pa na sina Alojza (1889), ki je kot naslednji gospodar domačije prenesel znanje Francu (1934). Vsi predniki so mesnine sušili v majhnih količinah za svojo rabo in nekaj za prodajo gospodi v Trst.

Franc Ščuka je bil eden izmed prvih, ki se je v šestdesetih letih 20. stoletja začel ukvarjati s sušenjem večjih količin pršuta za takrat državno podjetje MIP Nova Gorica. Najprej je sušil pršute na podstrešju stare hiše, zaradi povečanja povpraševanja po tem suhomesnem izdelku je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja na dvorišču zgradili novo veliko pršutarno s kapaciteto 10000 pršutov. V tem času je Franc z ženo Pavlo pripravljal na dvorišču pod starodavno murvo v obliki dežnika prve vodene oglede in degustacije. Že v prvih letih delovanja sta začela sušiti divjačinske pršute (medved, jelen, los, divji prašič), ki so veljali za izredno redkost in specialiteto.

Pršutarna družine Ščuka je bila zgrajena v času, ko ni bilo še modernih tehnologij. Po preoblikovanju podjetja MIP in dograditvi novih pršutarn v koncu osemdesetih je ostala edina registrirana pršutarna s klasičnem načinom sušenja pršuta v Kobjeglavi. Družina Ščuka je po klasični metodi brez umetne obdelave pršuta in brez pospešenega zorenja pršuta s klimatskimi napravami posušila na dolgi rok najbolj kvalitetne pršute za podjetje MIP vse do njegovega stečaja leta 2009.

Franc Ščuka

Pogostitev pred pršutarno (Franc in Pavla Ščuka)

Franc Ščuka z nagradami za kakovost pršutov

V arhivih MIP-a Nova Gorica je družina našla zapis, da je Franc Ščuka prvi pripravil celovit tehnološki postopek za pripravo Kraškega pršuta. Postopek je izoblikoval  preko lastnega dela v naši pršutarni. Klasični tehnološki postopek Franca je bil prvi temelj za pripravo Kraškega pršuta za podjetje MIP, ki so ga z leti samo še nadgrajevali s pomočjo uvedbe sodobnih tehnologij. Franc je bil zgolj del zgodbe podjetja MIP Nova Gorica, ki so ga sestavljale zgodbe večih posameznikov, ki so podjetje v obdobju sedemdesetih in osemdesetih postavile v primat kakovosti mesnin takratne Jugoslavije in nato Slovenije. Franc je pomembno prispeval k delu te zgodbe, saj so bili MIP-ovi pršuti, ki so na tekmovanjih prejeli najbolj prestižne nagrade za kakovost, izbrani prav iz pršutarne družine Ščuka.

Družina Ščuka je po MIP-ovem stečaju iskala naslednika pri drugih slovenskih proizvajalcih pršuta, vendar ni našla nikogar, ki bi želel zoreti pršute v klasični zorilnici. Časi so se spremenili, prišle so nove tehnologije, ki pršute pripravijo v krajših časovnih obdobjih in slednjih družinska klasična pršutarna ni imela in jih tudi danes nima. Milivoj in Katja Ščuka sta se odločila, da bosta dokazala sodobni industriji, da kvaliteta pršuta, ki nastane preko priprave in zorenja po klasičnem postopku, presega hitro klimatsko industrijo ter da tak proizvod na tržišču najde kupce, ki jim je pomembna kvaliteta proizvoda. Leta 2013 sta ponovno registrirala pršutarno pri Veterinarski Upravi Republike Slovenije (SI 1084 ES) in začela z obuditvijo klasičnega zorenja pršuta po metodi Franca Ščuke. Leta 2014 sta pršutarni dodala še degustacijski prostor in začela s promocijo tradicionalnega zorenja pršuta preko vodenih ogledov. Obisk in degustacija sta prav takšna, kot sta jih pripravljala Franc in Pavla Ščuka na začetku njune pršutarske poti.

Milivoj in Katja Ščuka z družino